V najvišjih akademskih sferah se med eminencami interdisciplinarne teorije umetnosti že desetletja krešejo ostre polemike o tem, ali je Bur, kot je Urbija v otroštvu klical njegov oče, umetnik, ki je zajebant, ali zajebant, ki je umetnik.
To je tipičen primer zahodnjaškega, linearnega mišljenja. V cikličnem modelu azijskih duhovno-miselnih tradicij takšna dilema sploh ne obstaja, saj gre vselej za dve plati iste medalje, ki v večni alternaciji tvorita nedeljivo celoto. Zajebancija in umetnost. Eno brez drugega je živi dolgčas. Ne živi, mrtvi!
Da sploh kaj nastane, pa je potrebna ena druga zadeva; to so srbeči prsti. Urban jih ima. Prinesel jih je s seboj na svet. In ga srbijo, srbijo, srbijo, miru mu ne dajo. Tega si nisem izmislil jaz, Urban je to povedal sam, prav v tej knjigi.
Najprej je mislil, da mu bodo pomagale razne zdravilne kreme. Žavbe po domače. Tako se je mazal in mazal z raznoraznimi žavbami, dokler se ni namazal z vsemi. In šele z vsemi žavbami namazan je odkril, katera mu zares pomaga. Glina se je izkazala za čudežno! Razodela je izvor srbenja v potrebi prstov, da stvarem dajejo obliko. Urbi je hitro zapopadel: če božajo glino, nastane keramika, če ubirajo strune, nastane glasba, če vodijo pero, se rojevajo besede… Kakšen žur!
S takimi prsti se lahko notranji vrelec, duh, če hočete, izživlja v brezmejnem polju možnosti. Mar ni prav to tisto, kar zahteva življenje samo? Kar kreše večno iskro napetosti med smislom in absurdom bivanja?
Natanko ta proces se, nefiltrirano, zrcali v Urbijevem dnevniku za Bura. Torej dnevniku, ki ga je Urbi prijazno pisal za Bura. Morda se bo komu zdelo, kot se je Oli, da je vse skupaj »sfuzlano«. Kako lepa beseda! Točno sfuzlano je: na neskončno šarmanten, toplo iskren, žlahtno samoironičen in pronicljivo duhovit način.
Če je Urbi čezoceanska križarka, potem ste se pravkar znašli v njenem najglobjem drobovju, v njeni strojnici. Zapleteno ubrana mašinerija, ob kateri ostrmijo tako Odisej kot Bob Marley in hobotnica.
Tomo Berdajs
Bur je Urban. No, vsaj tako ga je klical oče v otroštvu. Urban Magušar je vsestranski kreativec, ki se večji del svojega življenja ukvarja z oblikovanjem gline, sedaj pa je začel ustvarjati še z besedami. Ni lažje, je pa manj umazano.